Zec 1 | SloKJV | STEP | V osmem mesecu, v drugem letu Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč:

Zechariah 1

1. Poglavje

1 V osmem mesecu, v drugem letu Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč: ^{▼▼[Zaharija je pričel prerokovati dva meseca za Agejem. Jezus je povedal, da je bil Zaharija ubit med templjem in oltarjem.]
,} ^b 2 „Gospod je bil ogorčeno ^{▼▼ogorčeno…: hebr. z nezadovoljstvom.} nezadovoljen z vašimi očeti. 3 Zato jim reci: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Obrnite ^d se k meni,‘ govori Gospod nad bojevniki ‚in jaz se bom obrnil k vam,‘ govori Gospod nad bojevniki. 4 ^e ‚Ne bodite kakor vaši očetje, h katerim so klicali prejšnji preroki, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Obrnite se sedaj iz svojih zlih poti in od svojih zlih početij,‘ toda niso poslušali niti mi niso prisluhnili,‘ govori Gospod. 5 ‚Vaši očetje, kje so? In preroki, mar večno živijo? 6 Toda mar se moje besede in moji zakoni, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom niso prijeli ^{▼▼prijeli: ali, prevzeli.} vaših očetov? In pokesali so se ter rekli: ‚Kakor ^g nam je Gospod nad bojevniki mislil storiti, glede na naše poti in glede na naša početja, tako je postopal z nami.‘“

7 Na štiriindvajseti dan enajstega meseca, ki je mesec šebát, v drugem letu kralja Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč: 8 „Videl sem ponoči in glej moža, jahajočega na rdečem konju in stal je med mirtinimi drevesi, ki so bila na dnu in za njimi so bili rdeči konji, lisasti ^{▼▼lisasti: ali, rjavci.} in beli.“ 9 Potem sem rekel: „Oh moj gospod, kdo so ti?“ Angel, ki je govoril z menoj, mi je rekel: „Pokazal ti bom kdo so ti.“ 10 Mož, ki je stal med mirtinimi drevesi, je odgovoril in rekel: „To so tisti, katere je Gospod poslal, da hodijo sem ter tja po zemlji.“ 11 Odgovorili so Gospodovemu angelu, ki je stal med mirtinimi drevesi in rekli: „Hodili smo sem ter tja po zemlji in glej, vsa zemlja mirno sedi in je pri počitku.“

12 Potem je Gospodov angel odgovoril in rekel: „Oh Gospod nad bojevniki, doklej ne boš imel usmiljenja nad Jeruzalemom in nad Judovimi mesti, zoper katere si imel ogorčenje teh sedemdeset let?“ ⁱ 13 Gospod je odgovoril angelu, ki je govoril z menoj, z dobrimi besedami in tolažilnimi besedami. 14 Tako mi je angel, ki je govoril z menoj, rekel: „Kliči, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Ljubosumen ^j sem zaradi Jeruzalema in zaradi Siona z velikim ljubosumjem. 15 Silno sem ogorčeno nezadovoljen s pogani, ki so oholi, kajti bil sem le malo nezadovoljen, oni pa so pomagali, da je stiska napredovala.‘“ 16 Zato tako govori Gospod: „Z usmiljenji sem se vrnil k Jeruzalemu. Moja hiša bo zgrajena v njem,“ govori Gospod nad bojevniki „in [merilna] vrvica bo raztegnjena nad Jeruzalemom. 17 Še kliči, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Moja mesta bodo prek blaginje ^{▼▼blaginje: hebr. dobrega.} še razširjena naokoli, in Gospod bo še potolažil Sion in bo še izbral Jeruzalem.‘“

18 Potem sem povzdignil svoje oči in videl in glej, štirje rogovi. ^{▼▼[Rogovi so prispodobe za poganske kralje.]
,} ^m 19 Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: „Kaj so tile?“ Odgovoril mi je: „Ti so rogovi, ki so razkropili Juda, Izraela in Jeruzalem. 20 Gospod mi je pokazal štiri tesarje. ^{▼▼[tesarje: hebr. izdelovalci iz kateregakoli materiala.]} 21 Potem sem rekel: „Kaj so ti prišli delat?“ Spregovoril je, rekoč: „Ti so rogovi, ki so razkropili Juda, tako da noben človek ni vzdignil svoje glave, toda prišli so, da jih prestrašijo, da odbijejo rogove poganov, ki so svoje rogove povzdignili nad Judovo deželo, da jo razkropijo.“